Danes je kar mrzlo. Se pozna da sem na dva tisoč metrih nadmorske višine in da so okoliški vrhovi polni snega. Hladen veter piha čez zasnežene grebene sem proti koči. V koči pa prijetno toplo.

Velik rustikalni kamin na drva v planinski koči sredi sobe prijetno greje in prav užitek je poslušat prasketanje ognja v njem. Udobno nameščen na klopi zraven kamina mirno berem knjigo. Vsake toliko dvignem pogled in se zazrem v ogenj v kaminu. Misli mi odtavajo tam daleč proti domu. Sem že nekaj dni na potepanju po hribih, malo me že daje domotožje. Mimo pride oskrbnik in naloži še zadnja drva za to večer. Bo treba počasi v posteljo. Preberem še dva lista v knjigi, popijem še skodelico čaja in se odpravim pred kočo, da še enega pokadim pred spanjem. Zunaj pa čudovita noč. Jasna in mrzla. Nebo posejano z zvezdami. Doma v mestu takšnih prizorov ni več, ulice in ceste so preveč osvetljene. Naslonim se na steno koče in prižgem cigareto. Jasna noč omogoča tudi čudovit pogled v dolino, kjer se v daljavi vidijo luči mesta. Tišina tukaj je tako pomirjujoča. Sliši se samo moje dihanje in rahel veter, ki je veje čez kočo in se igra z dimom iz dimnika. Skoraj malo zavidam oskrbniku koče za takšno idilično življenje, daleč od mestnega vrveža in vsega hrupa, ki ga mesto pridela. Pokadim cigareto in se odpravim po stopnicah v drugo nadstropje koče. Spim na pogradu, na vrhu.

Skozi malo okno imam pogled na dolino pod seboj. Sanjski pogled za moje utrujene oči. Počasi jih zaprem in zaspim v dolg in globok spanec, ki mi bo dal novih moči za naslednji dan, ko me čaka vzpon na vrh. Seveda če bo vreme dopuščalo. Napoved je obetajoča, lepo sončno vendar mrzlo vreme.…