|
Kaj varuje?
|
Znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe ali kombinacije barv.
|
|
Kaj so absolutni razlogi za zavrnitev znamke?
|
Kot znamka se ne more registrirati znak:
- ki ne omogoča razlikovanja blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja ali se da ne da grafično prikazati;
- ki je brez slehernega razlikovalnega učinka; npr. znak MILO za milo, znak PAPIR za papir, nebesedne znamke (preprosti liki, barva,...).
- ki označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev in podobno;
- ki vsebuje ali sestoji iz geografske označbe, ki označuje vina ali žgane pijače, če se prijava znamke nanaša na vina ali žgane pijače, ki nimajo takega izvora;
- ki sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni in ustaljeni praksi trgovanja;
- ki sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost;
- ki nasprotuje javnemu redu ali morali;
- ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev;
- ki vsebuje ali posnema uradne znake, punce za kontrolo ali jamstvo kakovosti blaga ter znamenja, embleme ali grbe, ki imajo poseben javni pomen, in zanje ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov;
- ki vsebuje ali je sestavljena iz označbe ali porekla blaga ali geografske označbe, registrirane v skladu z Uredbo o varstvu geografskih označb in označb izvora za kmetijske proizvode in živila, in se nanaša na isto vrsto blaga, pod pogojem, da je bila prijava znamke vložena po datumu vložitve prijave za registracijo označbe porekla blaga ali geografske označbe pri Komisiji.
|
|
Kaj so relativni razlogi za zavrnitev znamke?
|
Kot znamka se ne more registrirati znak:
- ki je enak prejšnji znamki druge osebe za enako blago ali storitve, za katere je registrirana prejšnja znamka;
- ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in se nanaša na enako ali podobno blago ali storitve in obstaja verjetnost zmede v javnosti v smislu, da gre za povezovanje s prejšnjo znamko;
- ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, in bi to pomenilo oškodovanje razlikovalnega značaja ali ugleda prejšnje znamke (t.i. znamka ugleda);
- če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke;
- če je enak ali podoben znamki ali neregistriranemu znaku, ki je v Republiki Sloveniji znan kot sloveča znamka;
- če imetnik znamke, registrirane v kakšni državi članici Pariške konvencije ali Svetovne trgovinske organizacije (WTO), dokaže, da je ta znak brez njegovega pooblastila prijavil njegov posrednik ali zastopnik na svoje ime;
- če bi njegova uporaba nasprotovala prej pridobljenim pravicam do imena, osebnega portreta, označbe za rastlinsko sorto, geografske označbe ali drugi pravici industrijske lastnine ali prej pridobljeni avtorski pravici, razen če je imetnik prej pridobljene pravice izrecno soglašal z registracijo takega znaka.
|
|
Kdaj nastane pravica?
|
Ob pogoju, da je znamka registrirana, velja od datuma vložitve prijave.
Za registracijo slovenske znamke se vloži prijava na Uradu RS za intelektualno lastnino.
Za registracijo znamke v tujini obstaja več poti:
- vložitev prijave v vsaki želeni državi posamezno;
- mednarodna prijava po Madridskem sporazumu o mednarodnem registriranju znamk in Protokola k Madridskemu sporazumu.
- evropska prijava v državah članicah Evropske patentne konvencije.
|
|
Trajanje pravice?
|
10 let od datuma vložitve prijave, lahko pa jo poljubno mnogokrat podaljšamo za nova desetletna obdobja.
|
|
Kdo je imetnik pravice?
|
Fizična ali pravna oseba, ki je upravičenec registrirane znamke oz. imetnik znamke.
|
|
Katera so upravičenja?
|
Znamka daje imetniku izključno pravico do uporabe znamke. Imetnik znamke lahko prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak
- za enako ali podobno blago, ki je identičen in podoben njegovemu znaku;
- pri katerem obstaja verjetnost zmede v javnosti v smislu povezovanja med znakom in njegovo znamko;
- ki je podoben ali identičen njegovi znamki za različno blago ali storitve, če gre za slovečo znamko.
Prepoved uporabe obsega tudi prepoved:
- opremljanja blaga ali njihove embalaže z znakom;
- ponujanja, dajanja na trg ali skladiščenja blaga s tem znakom oziroma ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom;
- uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom;
- uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju.
|
|
Kaj je kolektivna znamka?
|
Kolektivno znamko lahko registrira vsako društvo ali združenje pravnih ali fizičnih oseb, ki s tem postane nosilec kolektivne znamke. Znak mora izpolnjevati pogoje za znamko in biti primeren za razlikovanje blaga ali storitev članov nosilca kolektivne znamke od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali kakšne druge značilnosti.
Vsak, ki izpolnjuje pogoje, določene s pravilnikom nosilca kolektivne znamke, pridobi pravico uporabljati kolektivno znamko za označevanje svojih izdelkov oziroma storitev v gospodarskem prometu.
|
|
Dostopne domače in tuje baze podatkov:
|
Baza Urada RS za intelektualno lastnino (www2.uil-sipo.si/) – slovenske znamke
Madrid Express www.wipo.int/ipdl/en/search/madrid/search-struct.jsp
Romarin www.wipo.int/romarin/
OHIM Online (CTM) oami.europa.eu/CTMOnline/RequestManager/
TMview www.tmview.europa.eu/tmview/welcome.html?language=sl
|
|
Viri in dodatne informacije:
|
Zakon o industrijski lastnini Ur.l. RS, št. 51/06, Urad RS za intelektualno lastnino (www.sipo-uil.si), Priročnik o pravicah intelektualne lastnine (Krejan, S., 2006).
|
