Geografska označba

geografska PRAVICA vs. PREDMET VARSTVA

Geografska označba: pravica proizvajati in dajati v promet blago, zavarovano z geografsko označbo.

 

Kmetijski pridelek oziroma živilo, ki izvira z določenega geografskega območja in ima posebne lastnosti, ki izvirajo iz tega območja.


Kaj varuje?

Z geografsko označbo se zavaruje kmetijski pridelek oziroma živilo, ki izvira z določenega geografskega območja in ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo z določenega geografskega območja.

 

Geografska označba je izrecno strogo vezana na določeno območje, saj to določa njeno vsebino in pomen. Poleg tega pa mora imeti tudi določene kakovostne lastnosti, ki so odvisne od določujočih značilnostih prvin tega kraja. Geografske označbe udeležence v gospodarskem prometu seznanjajo s tem, od kod določeno blago izvira, kje ga izdelujejo ali pridelujejo (npr. idrijske čipke, nanoški sir), in so hkrati tudi sporočilo o določeni posebni kakovosti ali kakšni drugi posebni lastnosti proizvodov, ki je v neposredni zvezi z določenim območjem (npr. goriške češnje, mineralna voda iz Rogaške Slatine).

Kdaj nastane pravica?

Z registracijo.

 

Zahtevo za pridobitev geografske označbe lahko pri nas vložijo: združenje pravnih ali fizičnih oseb, zbornice, občine, širše lokalne skupnosti ali državni organi. To ne velja za geografsko označbo, ki se nanaša na blago s posebnim zgodovinskim ali kulturnim pomenom; le-ta se zavaruje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije.

Trajanje pravice?

Trajanje registrirane geografske označbe je neomejeno. Za pridobitev pravice ni potrebno plačati niti prijavne pristojbine niti pristojbine za njeno vzdrževanje.

Kdo so imetniki pravice?

Imetniki so osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago zavarovano z geografsko označbo.

Katera so upravičenja?

Geografska označba je kolektivna pravica. V gospodarskem prometu jo lahko uporabljajo vse osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago zavarovano z geografsko označbo.

 

Neupravičene osebe ne smejo uporabljati registrirane geografske označbe. Uporaba registrirane geografske označbe je prepovedana tudi, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje določena geografska označba, tudi če je označen pravi izvor blaga, če je geografska označba uporabljena v prevodu ali če geografsko označbo spremljajo izrazi, kot so »vrsta«, »tip«, »stil«, »imitacija« in podobno.

Katere so posebnosti pri geografski označbi grozdja, mošta in vina?

Glede geografske označbe grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina Zakon o industrijski lastnini določa splošne določbe, posebne določbe pa so zajete v Zakonu o vinu.

 

Izvor grozdja, mošta, vina ter drugih proizvodov se označi z geografsko označbo po geografskem območju, na katerem je bilo grozdje pridelano. Vinorodno območje Republike Slovenije se deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše in vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege. Poleg geografske označbe se grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi lahko označijo s tradicionalnim izrazom, lahko pa tudi z dodatnim tradicionalnim izrazom, če so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti. Tradicionalni izrazi so: »kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom«, »penina«, »vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom«, »vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem«, »deželno vino s priznano geografsko oznako«, itd. Dodatni tradicionalni izrazi so: »pozna trgatev«, »jagodni izbor«, »ledeno vino«, »vino iz sušenega grozdja«, »arhivsko vino«, »mlado vino«, »teran«, »cviček«, itd.

 

Geografska označba mora biti na embalaži dovolj vidna. Geografske označbe, tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi so skupinska pravica in jo smejo uporabiti tisti pridelovalci, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, če so grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi pridelani na določenem geografskem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje. Register vodijo Upravne enote.

 

Pri označevanju je prepovedano:

  • označevanje, ki bi kakor koli zavajalo v zmoto, predvsem glede geografskega porekla vina;
  • prevajanje geografskih označb ter tradicionalnih in dodatnih tradicionalnih izrazov;
  • navajanje učinkov ali lastnosti, ki jih nimajo;
  • navajanje podatkov o posebnih lastnostih, če imajo primerljivi proizvodi enake ali zelo podobne lastnosti;
  • označevanje, ki je kakorkoli drugače v nasprotju z zakonom in predpisi.

Katere so posebnosti pri geografski označbi kmetijskih pridelkov in živil?

Glede geografske označbe za kmetijske pridelke in živila Zakon o industrijski lastnini določa splošne določbe, posebne določbe pa so zajete v Zakonu o kmetijstvu.

 

Prostovoljne označbe, kamor spadata geografska označba in označba porekla, so navedbe posebnih lastnosti, postopkov pridelave in predelave ter drugih lastnosti kmetijskih pridelkov in živil, ki dopolnjujejo obvezno označevanje. Kmetijski pridelki in živila so lahko označeni s prostovoljnimi označbami, če je za te označbe izdan certifikat in so vpisane v Evidenco zaščitenih in certificiranih kmetijskih pridelkov in živil ter priznanih mineralnih vod. Izpolnjevanje pogojev preverja organizacija za kontrolo in certificiranje.

 

Med prostovoljne označbe po Zakonu o kmetijstvu spadajo: »označba porekla«, »geografska označba«, »dobrote z naših kmetij«, »ekološki«, »integrirani«, »višja kakovost«, »zajamčena tradicionalna posebnost« in »naravna mineralna voda«. Navedene označbe so kolektivne pravice intelektualne lastnine in jih lahko uporabljajo vsi pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov oziroma živil, dokler za to izpolnjujejo predpisane pogoje.

 

Označevanje in drugi elementi trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil ne smejo besedno, slikovno ali na drug način zavajati potrošnika v zmoto glede označb geografskega poimenovanja.

Viri in dodatne informacije:

Zakon o industrijski lastnini Ur. l. 51/06; Zakon o vinu Ur. l. 105/06; Zakon o kmetijstvu Ur. l. 51/06, 45/08.