Poslovna skrivnost

Poslovna skrivnost: pravica do zaupnosti podatkov.

Podatek, ki je zaupen in znan le določenemu krogu oseb.

Kaj varuje?

Poslovna skrivnost je vsak podatek o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju, ki je in ki sme biti znan le določenemu krogu oseb. Z institutom poslovne skrivnosti se lahko zaščiti proizvodni postopek, podatki o nastopanju na trgu, podatki o finančnem, materialnem in kadrovskem položaju podjetja, kar je še posebej koristno v primerih, ko ni mogoče uporabiti drugih metod zaščite (patent, znamka, model,...).

Primeri in dodatne predpostavke:

Podatek, ki je poslovna skrivnost, ima dve značilnosti: je zaupen in kot tak znan le določenemu krogu oseb, poleg tega pa sme biti znan le temu določenemu krogu oseb, ki podatka ne smejo prenašati tretjim osebam, ali ga same uporabiti. Razlog zaupnosti mora imeti tržno vrednost.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Ne glede na to, ali so določeni s sklepi, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Natančneje določene podatke kot poslovno skrivnost torej opredeli njihov nosilec. Velja pa tudi zakonska omejitev, da kot poslovna skrivnost ne morejo biti opredeljeni podatki, ki so po zakonu javni, in podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Varovanje poslovnih skrivnosti je lahko tudi predmet pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem (nosilcem poslovne skrivnosti) in delavcem. Dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti v delovnem razmerju ureja Zakon o delovnih razmerjih.

Protipravno pridobivanje poslovne skrivnosti drugega podjetja oziroma neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne skrivnosti drugega podjetja se štejeta za dejanja nelojalne konkurence, ki jih prepoveduje Zakon o varstvu konkurence. Po konkurenčnem pravu lahko kršijo poslovno skrivnost le pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Navedena dejanja lahko predstavljajo tudi odškodninsko in kazensko odgovornost kršitelja.

Kdaj nastane pravica?

Pravica nastane z objavo sklepa ali splošnega akta oziroma s sklenitvijo sporazuma (pogodbe) o nerazkrivanju informacij oz. pogodbe o zaposlitvi.

Trajanje pravice?

Trajanje varovanja podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določi nosilec sam.

Kdo je imetnik pravice?

Nosilec podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

Katera so upravičenja?

Nosilec podatkov ima pravico zahtevati prepoved nedovoljenega koriščenja zaupnih poslovnih skrivnosti ter morebitno odškodnino za škodo, ki jo je takšno koriščenje povzročilo.

Viri in dodatna literatura:

Zakon o gospodarskih družbah Ur.l. RS, št. 65/2009, Zakon o delovnih razmerjih Ur.l. RS, št. 42/2002, 103/2007, Zakon o varstvu konkurence Ur.l. RS, št. 18/1993, 110/2002, Kazenski zakonik Ur.l. RS, št. 55/2008, 66/2008, 55/2009, Obligacijski zakonik Ur.l. RS, št. 97/2007, Maja Stankić Rupnik, Poslovna skrivnost v podjetniški praksi, Ljubljana, september 2005.